Ostanki dneva

Prepričana sem, da čarovnija obstaja. Da je vsepovsod okrog nas. Da jo kot otroci vidimo, nato pa to sposobnost izgubimo. Počasi jo leta, ki minevajo, ubijajo v nas. Če ji dovolimo, seveda.

Svet je poln čarovnije. Le videti jo moramo. Ugotoviti zase, kaj je za nas čarovnija. Morda je to dan, ki se ravno rojeva. Sončni vzhod, ko prvi sončni žarki začnejo božati pokrajino in se ti zdi, da je vse mogoče. Da je še vse pred tabo. Morda je to sončni zahod. Vsak zase poseben in drugačen. Ko sonce zahaja, svetloba dneva ugaša in v zadnjih vzdihljajih pričara čudovite barve. Zavedanje, da dan mineva in da se ne bo vrnil nikoli več. Čarovnija minevanja.

Čarovnija ostankov dneva. Ko te prešine, da nimaš časa. Čakati na najbolj primeren čas. Da boš imel dovolj denarja. Dovolj časa za potovanja in hobije. Da imaš nekomu čas povedati, da ga imaš rad. Da se boš s prijatelji družil naslednji teden, ko zaključiš projekt v službi. Da boš jutri poklepetal z ostarelim sosedom, ker si danes v stiski s časom in se ti že nekam mudi. Danes misliš, da boš jutri, naslednji teden, naslednji mesec, naslednje leto,… imel čas.

Ampak, jebi ga, potem se zgodi življenje. Udari realnost in ugotoviš, da nimaš časa. Da je vse, kar imaš, danes, ta trenutek. Da je danes dan, ki ga moraš izkoristiti. Ker morda jutri ne obstaja. Da bo šlo življenje svojo pot, da se moraš prilagoditi, plavati s tokom. Da moraš imeti želje, sanje in načrte. Ker sicer si v sebi že vnaprej mrtev. Da pa jih moraš začeti uresničevati. Narediti prvi korak. Ker morda jutri nikoli ne pride. In ostanejo ti le ostanki dneva. Ki ugaša.

Največja čarovnija zame je zavedanje, da nimaš časa. Ker takrat dejansko začneš živeti. In življenje je največje darilo, ki ga imamo. Zato ga velja izkoristiti. Danes. Poiskati čarovnijo. Ker jutri morda ne obstaja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.