Havana #2

Ko se sprehajaš po Havani, se ti zdi, kot da si v nekem drugem, vzporednem svetu. Na eni strani čudovite kolonialne stavbe, ki z dneva v dan vedno bolj propadajo. Ki so včasih na robu uničenja. Ki jim je bilo vzeto vse, le njihov ponos ne. Ta njihova stoičnost in aristokratska drža, ki vedno znova presune in te sili v razmišljanje. Da ti morda res lahko vzamejo vse, zlomijo vse, pokvarijo vse. Da pa ti nikoli ne morejo vzeti karakterja, pokončne drže in ponosa. Izžarevajo upor proti včasih res neznosni potrebi človeštva po uničevanju. Upor proti ničevosti in pritlehnosti človeka.

In potem te Havana preseneti. S svojo bogato, navdihujočo, čudovito umetnostjo. Ki raste in se razvija ne glede na vse. Preseneti s kreativnostjo, barvitostjo in igrivostjo. Preseneti z eklektično mešanico barv, stilov in materialov. In neizmerno navdihuje. Prisili te, da se poglobiš in jo poiščeš, kajti včasih se skriva. V notranjih vrtovih hiš ali sredi živahnih mestnih trgov. Nagajivost barv in oblik te vedno znova vleče naprej, da jo hočeš ujeti v fotografski objektiv. Ujeti tisti trenutek v času… ki bo sicer za vedno odšel. Tudi to je Havana.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.