Pred dežjem

Včasih čakam, da se zgodi. Tisti trenutek pred dežjem. Ko se vse umiri in za trenutek ustavi. Ko zapiha veter in se dvigne pričakovanje. Ptice letijo nizko, iščejo zavetje. Zadiši po dežju. Zaprem oči in uživam v vetru. Ki mrši lase in boža obraz. In se spet umiri. Nato zapiha znova in že je tu. Prva kaplja dežja. Pa še ena. In druga, tretja, četrta,… Koliko jih je? Jih lahko preštejem?

Čakam trenutek, ko se spremeni svetloba. Ko dan začne ugašati in pride mračnost, ki prinaša dež. Ko sonce zakrijejo oblaki in nebo razsvetli le še kak pobegel žarek. Sprašujem se, če bo nevihta. Ali le majhna ploha. Bo zagrmelo? Se bo bliskalo?

Včasih samo čakam. Da se zgodi, kar se mora zgoditi. Čakam na dež.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja