Meknes

Za Meknes sem izvedela pred Rabatom, pred Marakešem, pred Fezom. Menda je najmanj znano med štirimi kraljevimi mesti Maroka. Pa sem kljub temu o njem brala že kot najstnica. Sledila pustolovščinam Angelike. Ženske, ki se je uprla Ludviku XIV., Sončnemu kralju, zavrnila njegovo ljubezen in se odpravila v Sredozemlje, iskat svojo izgubljeno ljubezen. Brala sem o Velikem Evnuhu, ki jo je na batistanu kupil za divjega sultana Mulaju Izmaelu in jo zaprl v njegov harem. Predstavljala sem si mogočno palačo z notranjim vrtom, ki so ga ponoči stražile divje živali. Ki so bile neusmiljene. Predstavljala sem si palačo, kjer je Veliki evnuh Angeliki prerokoval iz zvezd. In ji povedal, da je njena dolgo izgubljena ljubezen še vedno živa. Na koncu je Angelika dejansko ušla iz harema in se prebila do Ceute. Na begu pa jo je spremljala neznosna vročina.

V Meknesu je zrak trepetal od vročine. Povsod se je razlegal zvok piščali in kričanje uličnih prodajalcev, povsod so bile košare s kačami. Povsod so prodajali pomaranče. In povsod so bile strehe, prekrite z zelenimi strešniki. Skozi mogočna vrata palače so se vile trume ljudi. Vendar pa je, ko si stopil skozi vrata, je zavladal mir. Lično negovan vrt je bil prava oaza miru. Naenkrat je hrup ulice kar malo potihnil. Kakofonija zvokov je ostala zunaj.

Je bila tukaj? sem se spraševala sama pri sebi. Je prišla skozi ta vrata? Je pobegnila skozi ta vrt? In zakaj se me je ta knjižna zbirka tako dotaknila? Morda zaradi neuklonljivega značaja glavne junakinje. Ki je verjela v to, da bo našla svojo izgubljeno ljubezen. Morda zato, ker ni nikoli zares obupala. Ker je kljubovala usodi. Vendar svoje izgubljene ljubezni ni našla v Meknesu. Našla jo je šele kasneje, v Novem svetu.

Aprilsko sonce je neusmiljeno pripekalo. Stopila sem nazaj ven, na trg. Bil je že čas za kosilo. Izognila sem se uličnim prodajalcem. Nisem imela živcev za to. Sedla sem za mizo, ki je gledala proti palači. In jedla svoje kosilo. Ljudje pa so so še vedno hiteli sem ter tja. Vedno novi in novi obiskovalci so se zgrinjali na trg.

Treba bo naprej, sem pomislila. Proti Volubilisu. Vendar pa je to že druga zgodba.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.