Fez

Klic mujezina me je zbudil iz sna. Po nekaj dneh v Maroku je postal nekaj povsem običajnega. Zunaj se je že prebujal nov dan. Tisto jutro v Fezu je bilo hladno. In nasploh april v Maroku ni bil ravno topel. Morda je vedno tako, morda ne. Vsekakor nisem pričakovala te svežine. Prišel je dan, da spoznam še eno izmed kraljevih mest Maroka, Fez. Le še močno, črno kavo sem potrebovala prej. 

Na trgu pred Modrimi vrati (Feza Bab Bou Jeloud) je bil majhen, preprost lokalček. Vsedla sem se na verando, naročila svojo kavo in opazovala. Vedno več ljudi se je zgrinjalo v v medino tega starodavnega mesta. Spijem zadnji požirek kave in se tudi sama podam v labirint teh uličic. Z lokalnim vodičem, ki jo pozna kot svoj lasten žep. In čeprav je moja orientacija precej dobra in se zelo redko kje izgubim, sem tukaj morala priznati premoč.

Hodili smo mimo različnih rokodelcev in mimo neštetih trgovinic. Na vsako koraku je bilo nekaj zanimivega. Izza vsakega ovinka in zavoja se je odpiral čisto nov svet. Duh preteklosti je visel v zraku in zopet mi je prišel na misel Angelikin beg po uličicah Meknesa. Le kako je to izgledalo v srednjem veku, sem se spraševala. 

Vsepovsod mozaiki in ornamenti. Neizmerna estetika detajlov. Bežen pogled v kotičke, kamor nimamo vstopa. Filigransko tkane preproge, čudovito blago, ki nežno poboža kožo in prebudi hrepenenje. Rezek vonj, ki se širi iz barvilnic usnja, ki ga odženeš z vejico mete. Preprosta vrata, ki za sabo skrivajo popolnoma nov svet. Svet, ki je skrit radovednim pogledom ulice. Ki te, če vstopiš skoznje, popeljejo v popolnoma drug svet. Ki te očara, čeprav je popolnoma drugače od tega, kar ti je ponavadi všeč. Pridušena in zadimljena svetloba, ki pronica skozi filigransko izdelane lestence. Ki ti prostor razkrije v popolnoma drugačni luči. Neka drugačna intima. Širi se tiha orientalska glasba. Mehki stoli in klopi, prekrite z okrasnimi vzglavniki, ki kar vabijo, da se malo odpočiješ, se malo zasanjaš in si privoščiš bogato maroško kosilo. Tisoč in ena noč.

Dopoldan se je tiho prevesil v popoldan. Iz intime in miru notranjosti sem znova stopila ven, v vrvež ulice. Jutranjega hladu ni bilo več. Bilo je oblačno in hkrati soparno. Pripravljalo se je na dež. Otroci so hiteli iz šole domov, k staršem in po ozkih ulicah feške medine smo se odpravili nazaj proti Modrim vratom. Ven iz labirinta ulic, nazaj v sedanjost. 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.